Slovansko in staroslovensko zvočno predivo

Opis

Zvočne podobe slovanske in staroslovenske duše so odmev čutnosti in nadčutnosti. Zrcalo povezovanja zemeljskega z nebesnim, s kozmičnim in neubesedljivim. S Počelom življenja. Duhovna vsepovezanost narekuje bogato in miroljubno filozofijo življenja, zvočno mehkobo in blagost. Blagozvočje in razkošje umirjene enostavnosti. Slovensko valovanje ritmov in harmonij oslikuje modrost in dostojanstvo glasbenikov svečenikov − magov življenja, zvočne terapije in glasbena oblikovanja. Starosvetna logika slovanskega in staroslovenskega zvočnega občutenja je jasna: zaznamo jo lahko kot prodorno sončno oko, sijaj zvezd ali magično sveto kristalno goro. Slovansko zvočno tkanje je bilo vse do atomskega veka še prisotno v kulturah slovanskih narodov in v slovenski ljudski glasbeni logiki ter zavzema v mozaiku glasbenih jezikov in kultur sveta posebno mesto. Mesto modrih in domiselnih snovalcev, za katere je glasbeno prizorišče priložnost za duhovno poglabljanje, očiščevanje in ekstatično radost; za prodiranje v skrivnosti življenja, v zvočno kirurgijo in moč duše. V spomin prednikov in v sveto. V večno.

Vedun je ansambel za staro in prezrto glasbeno izročilo sveta; ansambel za staro meditativno glasbo in oživljanje spiritualnih zdravilnih zvokov kultur sveta. V svojem glasbenem restavratorstvu ansambel Vedun, kot prvi v slovenskem, evropskem in celo svetovnem prostoru, ponovno obuja prvine spontanega ustvarjanja glasbenikov-medijev oz. muziciranje v poltransu. Ansambel svojemu izvajanju pridaja nekdaj pomembno, a danes prezrto svečeniško ali šamansko in zdraviteljsko noto, zvoku pa večnivojsko globino, izjemno urejajočo in zdravilno moč ter učinkovitost. Na ta način glasbeniki po desetletjih aktivnega koncertnega delovanja v svojem najzrelejšem ansambelskem ustvarjalnem obdobju sprejemajo, podobno kot neštete generacije posvečenih glasbenikov pred njimi, tudi svojo odgovorno vlogo umetnikov, duhovnih učiteljev in terapevtov hkrati. Spogledujejo se s preteklostjo, poslušalce našega časa pa navdihujejo z oživljenimi staro‑novimi glasbenimi jeziki, zvočnimi obrazci in neobičajnimi − a zanimivimi in stoletja dedovanimi izvajalskimi praksami. Glasbi vračajo urejajočo moč in svetost.

S posebno pozornostjo Vedunovi glasbeniki restavrirajo za koncertne odre stara pozabljena glasbila, tujerodne glasbene jezike, pa tisočletja stare starosvetne pesmi ter bisere in zvočne kode iz slovanske in staroslovenske glasbene dediščine ter drugih kultur. Koncerti ansambla Vedun sodijo med posebna doživetja. So ples neobičajnih zvokov, ritmov in harmonij, zrcalo trenutnosti, ki povezuje spoznanja in zavedanje prednamcev z novodobnimi iskanji ter z glasbo in logiko današnjih dni. A bit teh staro‑novih iskanj pravzaprav že vekove ostaja dokaj podobna: sozvočje vsepovezanosti, blagozvočje osrediščenosti.

Izvajanja ansambla Vedun so pravzaprav iskanje celovitosti, dovršenosti, sozvočja in blagozvočja ter globoke ponotranjenosti; praznovanje različnosti in podobnosti v zgodovinskem spominu kultur in glasbenih praks preteklosti. Polnina nadčutnosti v zvočnem izražanju plemeniti izvajalce in poslušalce ter krepko presega običajna glasbena prizadevanja. Koncerti, zvočne terapije in zgoščenke ansambla Vedun so umetniško-terapevtske stvaritve s harmonizirajočim kanaliziranim/spontanim zvokom ali zvočna preja nikdar ponovljivih zvokov, ki duhovno prebujajo ljudi, širijo zavest tudi današnjim poslušalcem in polnijo človeške duše z milino večnosti in brezčasnosti.